Boštjan Jurečič: SLIKE 151617

V Generali galeriji gostimo akademskega slikarja Boštjana Jurečiča z razstavo SLIKE 151617.

Boštjan Jurečič ne preseneča samo s svojo edinstveno tehniko izpiranja, temveč z mnogoplastnimi slikarskimi strukturami, ki odlikujejo vse slike z razstave.  Pot po galeriji vas vodi od največje slike Glave iz leta 2015, ki osupne z mračnimi figurami skupine čikaških gangsterjev, mimo drobne, intimne slike z naslovom Dotik, do slike Girls. V drugi sobi, polni živopisnih slik, se boste srečali s podobo para za kultnim stolom Rex in dinamičnim platnom Akcija, utrinkom z nogometne tekme.

Vabimo vas k ogledu video pogovora z Boštjanom Jurečičem, v katerem predstavi  svojo posebno tehniko izpiranja, likovni kritik Miha Colnar oriše slikarjev edinstven način dela in odnos do ustvarjanja, član uprave zavarovalnice Generali Matija Šenk pa napove nove razstave v letu 2021.

Razstavo SLIKE 151617 si lahko v tem obdobju ogledate na tej povezavi.

Boštjan Jurečič slika v tehniki akrila, zanima pa ga predvsem figura, podoba. Pri slikanju uporablja svoj »mali izum«, kot mu pravi umetnik sam, in do katerega je prišel povsem naključno. To je izpiranje barve s platna. Gre za postopek, pri katerem pol posušene akrilne barve izpira z vodo.

Ko sem bila na obisku v njegovem ateljeju, sem opazila veliko izrezkov iz časopisov in revij. Slikar je povedal, da v njih najde ideje za svoje motive. Poleg revij in časopisov najde ideje tudi v knjigah, na spletu … in pritegnejo ga lahko na popolnoma nezavedni ravni. Njegova dela so plod svobodnega izraza in domišljije, ki jo interpretira po svoje. S podobami izraža svoja intimna in najgloblja doživetja. Slikam daje nenavadne naslove, ki gledalca spodbudijo k razmišljanju. Pravi, da mu ne gre za pripovedovanje zgodb ali upodabljanje, temveč za vzpostavljanje kompleksnih slikarskih struktur, kjer figure delujejo kot nekakšni obešalniki, na katere se obesijo eminentne slikarske vsebine. In obratno.

Boštjan Jurečič je samosvoj in edinstven umetnik v slovenskem prostoru, saj išče izzive v svojem slikarskem ustvarjanju. Želi »izumiti nove forme, nove algoritme«, kot pravi sam, ki bi ga pripeljali do nečesa novega, globljega, česar se v slikarstvu še ni videlo.

Avtor o sebi

Rodil sem se 17. januarja 1969 ob 9. uri in 55 minut v Ljubljani.

Končal sem nižjo glasbeno šolo, igral flavto, blokflavto, klavir, se posvečal teoriji, kompoziciji, tekmoval in pobiral nagrade, končal Srednjo naravoslovno-matematično šolo v Ljubljani (zdaj Bežigrajska gimnazija), diplomiral na višji stopnji Ekonomske fakultete v Ljubljani, potem pa sem se lotil slikarstva in leta 1998 diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri profesorju Gnamušu.

Ko sem končal študij slikarstva, nekaj časa nisem slikal. Ob koncu devetdesetih pa sem odšel v Trst za Televizijo Slovenija snemat razstavo Basquiata. Doživel sem jo kot strelo v glavo, kot razsvetljenje. Slikarski medij se mi je takrat hitro in dokončno razprl. Slike iz prvega obdobja so bile pod močnim Basquiatovim vplivom. Seveda sem vedel, da se moram znebiti vplivov. To se je zgodilo leta 2004. Bil sem sit tega, da vse, kar naredim, spominja na slavnega newyorškega umetnika, zato sem še mokro sliko odnesel pod vodo, ki je delno izprala podobo. »Poglej, kako podoba izginja!« mi je govoril skrivnostni glas. Od takrat naprej sem umetniško v glavnem na svojem ozemlju. Tehniko izpiranja, ki sem jo iznašel takrat, sem razvijal v številne smeri in še vedno prevladuje pri mojem delu.

Morda moram omeniti tudi svoje zanimanje za filozofijo in religijo. Od začetka devetdesetih se aktivno ukvarjam z jogo in karatejem. Prelomi v mojem slikarstvu nekako od daleč sovpadajo s prelomi v moji zavesti. Doživel sem več nenavadnih mističnih viharjev.

Sodeloval sem na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini.

Povzeto iz kataloga razstave, tekst: kustosinja Petra Bizilj Silva in avtor Boštjan Jurečič